Komu je namenjen?

Moj interaktivni dnevnik čezmejnih stikov je namenjen učenkam in učencem, ki živijo na slovensko-italijanskem obmejnem območju in obiskujejo višje razrede slovenskih osnovnih šol (od 6. do 9. razreda) oziroma zadnje tri razrede prvostopenjske srednje šole v Italiji, kjer se v okviru modulov didaktike jezikov v stiku učijo sosedskih jezikov.

Didaktika jezikov v stiku

Didaktika jezikov v stiku je metoda poučevanja sosedskih jezikov, ki jo je zasnovala učiteljica in raziskovalka Irina M. Cavaion in ki se je v preteklih letih izvajala ob tesnem in uspešnem sodelovanju z učiteljicami italijanskega in slovenskega jezika kot sosedskih jezikov območja jezikovnega in kulturnega stika na slovensko-italijanski obali.
Predlagana metoda spodbuja vzajemno učenje sosedskega jezika s sistematično rabo stikov, bodisi v virtualni sferi (videoklici, spletni klepeti, družbena omrežja) bodisi v živo (neposredna srečanja na šolah in/ali na okoliškem območju).
Didaktiko jezikov v stiku spremljata teoretski okvir, predstavljen v monografiji Let’s contact! An introductory study to CoBLaLT2 (Cavaion, 2016), in priročnik za učitelje – Priročnik za didaktiko jezikov v stiku: učenje in poučevanje sosedskih jezikov ob čezmejnem povezovanju (Cavaion, 2019).

Pojmi in področja delovanja

Moj interaktivni dnevnik čezmejnih stikov se v veliki meri naslanja na Avtobiografijo medkulturnih srečanj Sveta Evrope (AIE, https://www.coe.int/it/web/autobiography-intercultural-encounters), zato so tudi pojmi in področja delovanja interaktivnega dnevnika enaki tistim, ki so opredeljeni v navedenem dokumentu. Glede na specifičnost konteksta [didaktike jezikov v stiku] je nekaj pojmov in področij povsem novih.

Dodani pojmi:

• Il Medosebni in skupinski stik
• Medetnično in čezmejno prijateljstvo
• Evropske meje in območja jezikovnega in kulturnega stika
• Računalniško podprto sporazumevanje in družbena omrežja za vzpostavljanje in ohranjanje stikov

Dodana področja delovanja:

Odnos in čustva:

• Prepoznati in spoštovati svojo zgodovino in zgodovino drugih;

Obnašanje:

• zanesljivost in obzirnost do osebe, s katero je učenec v stiku, ob upoštevanju morebitnih različnih navad in načinov izražanja naklonjenosti ter različnih stopenj formalnosti oz. neformalnosti.

Znanje in spretnosti

• razmišljati o razvoju lastnih jezikovnih spretnosti in spretnosti drugih;
• razmišljati o rabi jezika;
• oblikovati orodja za učenje jezika;
  
  

Udejstvovanje:

(enako)

Ugodje:

• dobro se počutiti v družbi in v lastni koži;
• uživati v dejavnostih;
• imeti veselje do spoznavanja in odkrivanja;
• učiti se na zabaven način.

Prijateljstvo:

• prepoznati razliko med poznanstvom in prijateljstvom;
• zmožnost ohranjanja virtualnih stikov;
• prepoznati vidike in dejanja, ki poglabljajo prijateljstvo;
• zmožnost spletanja prijateljskih vezi onkraj meja.

Kako uporabljati Interaktivni dnevnik

Z vidika didaktike je interaktivni dnevnik glavno orodje samoevalvacije, ki se v okviru didaktike jezikov v stiku uporablja vsakič, ko se izvaja dejavnost, specifična za predlagani pristop.

Samoevalvacija je torej nujna priprava na dejavnosti, ki predvidevajo stik, in obenem trenutek refleksije po izvedenem srečanju, tj. v naslednjih fazah:

1. faza: 1. Priprava na virtualno srečanje
3. faza: Refleksija o virtualnem srečanju
4. faza: Ozaveščanje in priprava na srečanje v živo
6. faza: Refleksija o virtualnem srečanju

Interaktivni dnevnik je pravzaprav orodje, ki ga učenci samostojno izpolnjujejo doma, nato pa svoje zapise delijo in o njih razpravljajo v razredu. Zaradi specifične programske opreme, primerne za operacijski sistem Android, je interaktivni dnevnik berljiv tudi na pametnih telefonih (vendar spreminjanje vsebin ni mogoče), tako da lahko učenci do svojega dnevnika dostopajo prek šolskih računalnikov ali lastnih telefonov.

Interaktivni dnevnik je izrazito interdisciplinarno orodje. Različne dele dnevnika lahko učenci izpolnijo in o njih razpravljajo tako z učitelji/učiteljicami sosedskega jezika kot tudi z učitelji/učiteljicami učnega jezika šole, zgodovine, zemljepisa, tehnike, naravoslovja itd.

O tem, na katera vprašanja odgovoriti in katere razdelke izpolniti, odločajo učitelji/učiteljice, ki lahko določena vprašanja tudi preskočijo.

Nauči se več

Moj interaktivni dnevnik čezmejnih stikov je didaktično orodje, ki bogati potek poučevanja sosedskega jezika na obmejnih območjih.

Menimo, da je predlagano orodje zlasti pomembno glede na značilnosti obmejnih območij Evropske unije, ki jih v nadaljevanju povzemamo po nedavno objavljenem besedilu Evropske komisije.

Za poučevanje sosedskih jezikov trenutno še ni evropske zakonodajne podlage, ki bi narekovala njegovo obvezno izvajanje v vseh čezmejnih regijah. Običajno na takih območjih to določa nacionalna ali lokalna jezikovna politika, z izjemo nekaj območij z več izkušnjami in dokazano višjo zmožnostjo, ki jih navajamo kot primere »Dobre prakse« (glej spodaj navedeni dokument).

Vendar pa obstaja nekaj pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo pomen in vrednost učenja in poučevanja sosedskih jezikov na čezmejnih območjih ter možne strategije, ki bi to omogočile. Ta besedila so za branje dostopna pod zavihkom »Pomembni dokumenti«.

Upamo, da bo ta interaktivni dnevnik prispeval k večjemu zavedanju o pomenu in bogastvu sosedskih območij, ki so pravzaprav laboratoriji, v katerih se odvijajo pomembne upravne, politične in gospodarske spremembe ter medkulturna vplivanja. Vsekakor je to mogoče le z zrelim raznojezičnim in medkulturnim dialogom.

Zemljevid: Regije ob notranjih mejah EU28 in regije, ki mejijo na države v združenju EFTA.

Regije ob notranjih mejah

• Evropske Unije:Evropska unija (EU) in njene neposredne sosede v Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA) imajo skupno 40 notranjih kopenskih mej.
• pokrivajo 40 % ozemlja EU
• predstavljajo 30 % prebivalstva (150 milijonov ljudi),
• ustvarjajo 30 % BDP EU,
• gostijo skoraj 2 milijona čezmejnih dnevnih migrantov, od katerih je 1,3 milijona čezmejnih delavcev, ki prestavljajo 0,6 % vseh zaposlenih v EU (npr. 450 000 v Franciji, 270 000 v Nemčiji, 140 000 na Poljskem in 135 000 na Slovaškem).

Zemljevid: regije ob notranjih mejah EU28 in regije, ki mejijo na države v združenju EFTA.

Povzeto po: »SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU«, COM(2017) 534 final, z dne 20. 9. 2017:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/

Koristni dokumenti

Poučevanja jezikov sosednjih držav ne opredeljuje nobena evropska, torej nadnacionalna, direktiva, ki bi narekovala obvezno izvajanje pouka sosedskih jezikov v čezmejnih regijah.
Vendar pa nekaj pomembnih dokumentov poudarja pomen njihovega poučevanja in priložnosti, ki jih prinašajo ter možne strategije za nadaljnji razvoj.
Na tem mestu navajamo te dokumente, v upanju, da bomo v prihodnje v ta razdelek lahko dodali vse pomembnejše skupne zakonodajne dokumente in druge bibliografske reference.

V krepkem tisku so navedeni najpomembnejši dokumenti in študije.

Evropski dokumenti in študije

AEBR, Languages and Borders. A newsletter by the Association of European Border Regions and the Languages and Borders Comenius Network, No 0. Last retrieved February 16, 2012. http://admin.interact-eu.net/downloads/720/AEBR_Newsletter_No_0_Languages_and_Borders.pdf

“Changing interests and identities in European border regions: EU policies, ethnic minorities, socio-political transformation in member states and accession countries. State of the Art. Regions, Minorities and European Policies. An Overview of the State of the Art in Western, Central Eastern and Southeast Europe”, CoE, 2005, Project CIT2-CT-2004-506019.

CoE (2007). From linguistic diversity to plurilingual education: Guide for the Development of Language Education Policies in Europe. devised by the Language Policy division of the Council of Europe.

CoE (2009). Autobiography of Intercultural Encounters (AIE). Retrieved February 9, 2011. http://www.coe.int/t/dg4/autobiography/AutobiographyTool_en.asp.

CoE (2010). Guide for the development and implementation of curricula for plurilingual and intercultural education.

CoE (2011). Policy recommendations for the promotion of multilingualism in the European Union. 9/6/2011. Full version. Civil Society Platform on Multilingualism.

COMENIUS-2.1 project: “Promotion of Minority Languages in Multilingual Areas with regard to Teacher Training (2003-2006)”

COMENIUS-2.1 project: “Identifying training models in multilingual areas (INFO), 2004-2007; Tempus-3767 project:“Teaching foreign/Second Language in pre-primary Primary Sector”(1992-1995).

Constitution of Italian Republic, Official Gazette, December 27, 1947, n. 298.

Euromosaic III (2004). Euromosaic III. Presence of Regional and Minority Language Groups in the New Member State. European Commission: Education and Culture, Brussels: Publications Office.

European Charter for Regional or Minority Languages, CETS No: 148. Strasbourg. 5/11/1992 Council of Europe.

EU (2011). Civil society platform on multilingualism: policy recommendations for the promotions of multilingualism in the European Union. 6/6/2011. Brussels.

Faro, J. (2005). Changing interests and identities in European border regions: a state of art of report on the Italo Slovene border. In 6^th framework programme project 7: Citizens and governance in knowledge based society (pp.1-40). European Commission Directorate-General for Research. Brussels, contract no FP6-506019. EUREG.

Framework Convention for the protection of national minorities and explanatory report, Strasbourg, February 1995 (Doc H. (95) 10).

Halink, R., Raasch, A. and Schmitz-Schwamborn, G. (2003). Neighbouring languages in border regions. Graz: European Center for Modern Languages.

Maalouf, A. (2008). A rewarding challenge how the multiplicity of languages could strengthen Europe. Proposals from the Group of Intellectuals for Intercultural Dialogue set up at the initiative of the European Commission. Brussels 2008.

Malloy, T.H. (2010). National Minorities in the 21st Century Europe: new discourses, new narratives? ECMI Issue Brief #, 24.

Mercator Education (2004). Slovene. The Slovene language in education in Italy. 2^nd Edition. Mercator European Research Centre on Multilingualism and Language Learning.

Mercator Education (2012). Italian. The Italian language in education in Slovenia. Mercator European Research Centre on Multilingualism and Language Learning.

MIUR (2010). Lingue di minoranza a scuola. A dieci anni dalla Legge 482/99. Il plurilinguismo scolastico nelle comunità di minoranza della Repubblica Italiana, Quaderni della Direzione Generale per gli Ordinamenti Scolastici e per l’Autonomia Scolastica No.1, March 2010.

Multilingualism: Between Policy Objectives and Implementation. IP/B/CULT/IC/2007-100 09/2008. European Parliament: Policy Department B:Structural Cohesion Policies.

Project EDUKA: Educating for Diversity, Cross-border Cooperation Programme Italy-Slovenia 2007-2013. Last retrieved June 7, 2014. http://www.eduka-itaslo.eu/

Project ESCO: Educare senza Confine, Interreg IV ITA-AT. Last retrieved June 7, 2014. http://www.dreihaende-triroke-tremani.eu/it/progetto.html

Raasch, A. (2002). Europe, Frontiers and Languages. Guide for the Development of Language education Policies in Europe From Linguistic Diversity to Plurilingual Education. Strasbourg: Council of Europe.

Recommendation Rec (2005) 3 of the Committee of Ministers to member states on teaching neighbouring teaching language in border regions. Strasbourg: Council of Europe.

Recommendation RecCh(2010)5 on 26 May 2010, on the application of the European Charter for Regional or Minority Languages by Slovenia.

Regulations on the Protection of Historical Linguistic Minorities. Law No. 482, of the 15^th December 1999.

Regulations on the Protection of Slovene Linguistic Minority in the region of Friuli-Venezia-Giulia. Law No. 38, 23 February 2001.

Resolution CM/ResCMN (2012)10 on 4 July 2012, on the implementation of the Framework Convention for the Protection of National Minorities by Italy.

Resolution CM/ResCMN (2012)12 on 4 July 2012, on the implementation of the Framework Convention for the Protection of National Minorities by Slovenia.

Bibliografija o sosedskih jezikih

Bonamore, D. (2004). Lingue minoritarie lingue nazionali lingue ufficiali nella legge 482/1999. Milano: Franco Angeli.

Brezigar, B. (2003). Le lingue meno diffuse nella scuola in Europa. In S. Schiavi Fachin. (Ed.), L'educazione plurilingue: dalla ricerca di base alla pratica didattica (pp.47-58). Udine: Editrice Universitaria Udinese.

Brezigar, B. (2006). La diversità linguistica e culturale: patrimonio comune europeo. In Annali della pubblica istruzione: Le minoranze linguistiche in Italia nella prospettiva dell'educazione plrilingue. La legge n.482/1999 sulle minoranze linguistiche nel settore scolastico. Bilancio dei primi sei anni di attuazione (pp.144-151), 5-6/2006. Bologna: Le Monnier.

Brezigar, S. (2013). La comunità linguistica slovena nel Friuli Venezia Giulia si può ampliare? L’insegnamento e l’apprendimento dello sloveno tra la popolazione di maggioranza come prospettiva per la conservazione a lungo termine della lingua di minoranza. In D. Jagodic, Š. Čok, Fra lingua seconda e lingua straniera. Insegnamento e apprendimento dello sloveno in età adulta nella fascia confinaria del Friuli Venezia Giulia (pp.105-123). Trieste: Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua.

Bufon, M. (2002). Cross-border cooperation in the upper Adriatic. Regional and Federal Studies, 12/4, 177-196.

Bufon, M. (2008). Na obrobju ali v osredju. Slovenska obmejna območja pred izzivi evropeskega povezovanja. Koper: Žaložba Annales.

Byram, M. (Ed.) (1997a). Face-to-face: learning “language-and-culture” through visits and exchanges. London: CILT.

Cavaion, M. I. (2012). Presence, role and value of cross border contacts and meaningful relationships development in neighbouring language classroom. The case of mainstream primary schools of the Littoral zone of Slovenian-Italian border. Paper presented at 13th ICLASP Conference, Leeuwarden, 20-23 June 2012.

Cavaion, I. M. (2016). Let's contact!: An introductory study to CoBLaLT. Koper: Univerzitetna založba Annales.

Cavaion, I.M. (2018a). Aree di confine e formazione degli insegnanti di LS: lo sloveno nelle scuole nell’area di confine italo-slovena. Scuola e Lingue Moderne, 7-9/2018, pagine!!

Cavaion, I.M. (in press). Teaching and learning Neighbouring Languages in multilingual border areas: meanings, critical issues, strategies, perspectives. Cambridge: Cambridge Publishings.

Čok, L. (Ed) (2006). Bližina drugosti. The close otherness. Koper: Založba Annales.

Čok, L. (2008). The human coexistence underpinned by languages and cultures. Šolsko Polje,19/5-6, 91-106.

Čok, L. (Ed.) (2009a). Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integracijskih procesov. Koper: Založba Annales.

Čok, L. (2009b). Language as a Bridge to Intercultural Communication and Understanding: Teaching Module, LABICUM. Last retrieved May 9, 2014. http://www.ist-world.org/ProjectDetails.aspx?ProjectId=33cd45ed915b4d9da35031f9c9259ecf

Čok, L. (2009c). Italijanščina kot drugi jezik ob angleščini kot prvem tujem jeziku. In L. Čok (Ed.) (2009), Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integracijskih procesov (pp. 89-102). Koper: Založba Annales.

Čok, L., Cavaion, I.M. (2015). Virtual and live in the second language classroom. V: SCHRAMMEL-LEBER, Barbara (ur.), KORB, Christina (ur.). Dominated Languages in the 21st Century : papers from the International conference on minority languages XIV, (Grazer Plurilingualismus Studien, 1). Graz: Karl-Franzens-Universität. 2015, str. 208-223.

Čok, L., Pertot, S. (2010). Bilingual education in the ethnically mixed areas along the Slovene-Italian border. Comparative Education, 46/1, 63-78.

Dell'Aquila, V., Iannàccaro, G. (2004). La pianificazione linguistica. Lingue, società ed istituzioni. Roma: Carocci Edizioni.

De Mauro, T. (1998). Storia linguistica dell'Italia unita. Roma, Bari: Editori Laterza.

Extra, G., Yağmur, K. (Eds.)(2012). Language rich Europe. Trends in policies and practices for multilingualism in Europe. Cambridge: Cambridge University Press

Furlan, M. (2002). Bilingualism through the eyes of monolinguals and bilinguals. Attitudes of adolescents from Slovenia and Italy. Koper: Annales Ser. hist. Sociol.,12/2, 437- 444.

Iannàccaro, G., Dell'Aquila, V. (2011). Historical linguistic minorities: suggestions for classification and typology. International Journal of Sociology of Language, 210, 29-45.

Kaučič-Baša, M. (2004). Ohranjanje slovenščine pri Slovencih na Tržaškem in Goriškem: nekaj elementov za tezo o vzrokih opuščanja manjšinskih jezikov. Slovenščina v šoli, IX, 3, 12-29.

Klatt, M. (2013). National minorities as a model for cross-border integration. Lessonsfrom Schleswig. In J. Beck, B. Wassenberg (Eds.), Grenzüberschreitende Zusammen-arbeit leben und erforschen (Bd.5): Integration und (trans-) regionale Identitäten (pp.301-319). Stuttgart: Franz Steiner.

Malloy, T.H. et al. (2008). Competence Analysis: National Minorities as a Standortfaktor in the Danish-German border region. Working with each other, for each other. Bozen/Bolzano: Europäische Akademie EURAC Research

Mikolič, V. (2004). Jezik v zrcalu kultur. Jezikovna sporazumevalna zmožnost in (med) etična ozaveščnost v slovenski istri. Koper: Založba Annales.

Nadalutti, E. (2011). Old and new identities in the upper Adriatic: is a cross-border kind of citizenship emerging in cross-border regions? Eurolimes, Supplement Issue,451-473.

Nećak Lük, A. (2009). Učenci o svojem jeziku in o jeziku drugega. In L.Čok (Ed.) (2009), Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integracijskih procesov (pp.105-116). Koper: Založba Annales.

Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli. Ur.l. RS, 47/08, 12/11, 87/11 - ZOsn-H in 40/12 – ZUJF (17.5.2008).

Riagain, P. (2011). The relationship between national languages and regional/minority languages: Ireland. In G. Stickel (Ed.), National, Regional and minority languages in Europe(pp. 107-117). Frankfurt am Main: Peter Lang..

Rindler Schjerve, R., Vetter, E. (2012). European Multilingualism: Current Perspectives and Challenges. Cleveland: Multilingual Matters.

Schiavi Fachin, S. (Ed.) (2003). L'educazione plurilingue: dalla ricerca di base alla pratica didattica. Udine: Editrice Universitaria Udinese.

Serena, O. (2003). La tutela e la valorizzazione della lingua ladino-friulana. I riferimenti normativi. In S. Schiavi Fachin (Ed.), L'educazione plurilingue: dalla ricerca di base alla pratica didattica (pp. 83-96). Udine: Editrice Universitaria Udinese.

Toso, F. (2008). Le minoranze linguistiche in Italia. Bologna: Il Mulino.

UČNI načrt. Osnovna šola z slovenskim učnim jezikom nanarodnostno mešanem območju slovenske Istre. Italijanščina kot drugi jezik (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Williams, C.H. (1991). Linguistic minorities, society, and territory. Philadelphia: Multilingual Matters

White, P. (1991). Geographical aspects of minority language situations in Italy. In C.H. Williams, Linguistic minorities, society, and territory (pp.44-65). Philadelphia: Multilingual Matters.

Ziegler, G. (2013). Multilingualism and the language education landscape: challenges for teacher training in Europe. Multilingual Education, 3/1. Last retrieved February 8, 2013. http://www.multilingual-education.com/content/3/1/1.